Pravica do dela

»Kdo bo pa tebi priskrbel službo?«

Zapoved: 

»Vsakdo ima pravico do dela, ki obsega pravico do možnosti zaslužka s svobodno izbranim ali sprejetim delom.« (6. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah).

Dejstvo: 

Januarja 2013 je bila stopnja brezposelnosti mladih v EU s 23,6% več kot dvakrat tolikšna kot pri odraslih.

Pravica do dela je ena najbolj pogosto kršenih socialno-ekonomskih pravic v Sloveniji. Pridruži se Klubu ACTRIGHT in spoznaj, kako lahko mladi sami vplivamo na izvrševanje naših pravic!

Pravica do dela

Pravica do dela je v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah je določena v povezavi z drugimi pravicami in svoboščinami, med drugim pravico do dostojnega plačila za opravljeno delo, pravico do počitka, pravico do stavke in ustanavljanja sindikatov. Države pogodbenice tega Pakta priznavajo pravico do dela, ki obsega pravico do možnosti zaslužka s svobodno izbranim ali sprejetim delom, in jo z ustreznimi ukrepi varujejo.

Med ukrepe, s katerimi bi morala sleherna država stranka tega Pakta poskrbeti, da bi bila ta pravica vseskozi uresničena, spadajo tehnično in poklicno usmerjanje in izobraževanje ter programi, politika in metode za doseganje stalnega ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja ter polne in produktivne zaposlenosti v razmerah, ki jamčijo človeku uživanje temeljnih političnih in ekonomskih svoboščin.

Pravični in ugodni delovni pogoji morajo zagotavljati: 

• nagrado, s katero sta vsem delavcem zagotovljena vsaj: 

• pravičen zaslužek in enako plačilo za delo enake vrednosti brez kakršnegakoli razločka; zlasti mora biti ženskam zajamčeno, da njihovi delovni pogoji niso težji od pogojev, ki so jih deležni moški in da prejemajo za enako delo enako plačilo kot moški;
• človeka vredno življenje zanje in za njihove družine v skladu z določbami tega Pakta;

• zdrave in varne delovne pogoje;

• za vse enako možnost napredovanja pri delu v ustrezno višjo kategorijo, upoštevajoč pri tem le delovno dobo in sposobnosti;

• počitek, prosti čas, ustrezno omejitev delovnega časa in periodičen plačan dopust ter nadomestilo za praznične dni.

Obveznosti države

Države pogodbenice Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah so s podpisom te mednarodne pogodbe dale zavezo:

1) Da spoštujejo, ščitijo in izpolnjujejo pravico do dela tako, da se vzdržijo kakršnega koli dejanja, ki bi ljudi prikrajšal za njihove pravice (obveznost 1: spoštovanje pravice); da onemogočajo tretjim osebam, vključno s posamezniki, podjetji in nevladnimi institucijami, da bi prikrajšale ljudi za njihove pravice (obveznost 2: varovanje pravice); da izvajajo aktivne ukrepe tako, da lahko posamezniki in skupnosti udejanjijo svoje pravice (obveznost 3: uresničevanje pravice).

2) Da jamčijo enakost in nediskriminacijo pri možnostih in obravnavanju pri zaposlitvi. Diskriminacija pri dostopu do zaposlitve, usposabljanj in delovnih pogojev na podlagi rase, spola, religije, političnega prepričanja, državljanstva ali socialnega izvora, je prepovedana.

3) Da izkoristijo največ možnih dosegljivih virov, da tako zagotovijo pravico do dela na osnovi virov družbe kot celote, ne le na osnovi finančnih virov, npr. trenutnega proračuna.

4) Da izpolnjujejo minimalne ključne obveznosti glede pravice do dela, ki so določene z minimalnimi standardi (več o tem glej priporočila Odbora ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice).

5) Da zagotavljajo človekove pravice tudi skozi izvedbo in rezultate, tako da so države odgovorne za svoja neposredna dejanja, pa tudi opustitve, kot tudi na primer za zagotavljanje ustreznih pogojev dela in neustrezno spopadanje s stopnjo brezposelnosti.

6) Da nadzoruje uresničevanje pravice do dela s strani vladnih in nevladnih akterjev, da nudijo ustrezna pravna sredstva, ko se pravico krši, in da zagotavljajo učinkovito sodelovanje civilne družbe pri zagotavljanju pravice do dela, na primer pri zaščiti pravice do organiziranosti (stavke, sindikati).