Pravica do ustreznega bivališča

»Kje boste pa vi živeli pri 50-ih?«

Zapoved: 

»Vsakdo ima pravico do ustreznega življenjskega standarda zanj samega in za njegovo družino, vključno z ustrezno hrano, obleko in stanovanjem.« (11. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah). 

Dejstvo: 

V Sloveniji je praznih okrog 175.000 stanovanj. 

 V Sloveniji naj bi bilo po zadnjih podatkih praznih približno 175.000 stanovanj, a je cena nakupa oziroma najema kljub vsemu relativno draga (v primerjavi s primerljivimi državami). Zato je mnogim prebivalcem, kot so na primer mlade ali pa enostarševske družine, težko najti nastanitev. Država in občine bi v skladu z zagotavljanjem uživanja pravice do primerne nastanitve lahko posegle na nepremičninski trg in poskrbele, da bi bila prazna stanovanja dostopnejša tistim, ki jih potrebujejo.

-     

    

     Pravica do ustreznega bivališča

Pravico do ustreznega bivališča oz. namestitve povzema 11. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki jo hkrati umešča ob bok drugim pravicam, ki se nanašajo na ustrezen življenjski standard: "Vsakdo ima pravico do ustreznega življenjskega standarda zanj samega in za njegovo družino, vključno z ustrezno hrano, obleko in stanovanjem. Vsakdo ima pravico do varstva pred lakoto."

Mednarodno pravo torej prepoznava pravico vsakega posameznika do ustreznega življenjskega standarda, vključujoč primerno bivališče. Odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice pravico do ustrezne nastanitve razume v okviru pravice posameznikov do varnega, mirnega in dostojnega življenja.

Glavni vidiki pravice do ustrezne namestitve zajemajo niz svoboščin ("freedoms") in pravic ("entitlements"). Med svoboščine sodijo:
- Zaščita pred prisilno izselitvijo in samovoljnim uničenjem posameznikovega doma.
- Pravica do zaščite pred poljubnim poseganjem v posameznikov dom, zasebnost in družino.
- Pravica svobodne izbire (kraja) prebivališča in svobodo gibanja.
Med pravice pa:
- Zajamčenost pravice do lastniškega/najemniškega razmerja ("security of tenure").
- Povrnitev ali nadomestilo/odškodnina za bivališče ali posest.
- Enak in nediskriminatoren dostop do ustreznega bivališča.
- Sodelovanje/vključenost v odločanje o vprašanjih, povezanih z nastanitvijo, na nacionalni in lokalni ravni.

      Zanimivosti, povezane s pravico do ustreznega bivališča:

      * Leta 2001 je bilo na svetu porabljenih 756 milijard USD za oboroževanje. Za isto leto se je ocenjevalo, da bi za izgradnjo vseh potrebnih stanovanj na svetovni ravni potrebovali 21 milijard USD.

     * Spolna diskriminacija se v mnogih državah kaže v zakonodaji, ki ureja področje dedovanja. Tako so ženske pogosto upravičene do manjšega dela zapuščine kot moški dediči, ali pa celo nimajo pravice dedovanja, še posebej do posesti, kot sta zemljišče ali hiša.

       * Prisilna izselitev ima na otrokov razvoj podoben učinek kot življenje na področju oboroženih spopadov.

       Povezava z ostalimi človekovimi pravicami

    Ustrezno bivališče je (pogosto) predpogoj za uživanje pravice do dela, zdravja, socialnega varstva, zasebnosti, šolanja ali oddaje glasu na volitvah. Posameznik se je morda zaradi prisilne izselitve primoran preseliti izven območja, ki mu zagotavlja možnost zaposlitve, ali pa morda postane celo brezdomec. Z izgubo uradnega prebivališča mu lahko postanejo nedostopne storitve zdravstvenega, socialnega in šolskega sistema, prav tako se ne more udeležiti volitev, s čimer so mu kršene zgoraj naštete (in druge) temeljne človekove pravice. Po drugi strani so v največji nevarnosti, da jim bo kratena pravica do ustreznega bivališča, posamezniki, ki so jim kratene pravice, kot so pravica do izobrazbe, dela ali socialne varnosti in druge. Prav zato ni presenetljivo, da je v Sloveniji, kjer je trenutno zelo visoka brezposelnost mladih, precej visoka tudi starost, pri kateri se mladi odselijo od svojih staršev.

Pridruži se Klubu ACTRIGHT in spoznaj, kako lahko mladi sami vplivamo na izvrševanje naših pravic!