»So zdravstvene storitve resnično dostopne vsem?«
Zapoved:
»Vsakdo ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja« (12. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah).
Dejstvo:
Tretjini svetovnega prebivalstva niso dostopna niti najnujnejša zdravila.
Želja po zdravju in dobrem počutju sta zagotovo prvi na univerzalnem spisku človeških želja. Zdravje je hkrati socialna, ekonomska in politična tema, povezano pa je tudi z mnogimi človekovimi pravicami, denimo s pravico do vode in hrane.
Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije je prvi vzrok smrti na svetu ekstremna revščina. Vse skupaj je postalo kot začaran krog: revščina povzroča bolezen, ta pa vodi v še večjo revščino. Številke kažejo nepravičnost in neenakost v življenju svetovnega prebivalstva.
Pravica do zdravja pravzaprav pomeni pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja. Je PROGRESIVNA pravica, med standarde uresničevanja pa med drugimi spadajo zmanjšanje števila mrtvorojenih in umrljivosti otrok, izboljšanje vseh oblik higiene okolja, preprečevanje in zdravljenje epidemičnih, endemičnih, poklicnih in drugih bolezni ter vsem zagotovljeno pomoč zdravstvene službe v primeru bolezni.
Pravica do zdravja vključuje svobodo odločanja o lastnem telesu, zdravju in življenju (denimo: prepoved prisilne sterilizacije, posegov, ki jih nismo odobrili, in medicinskih eksperimentov), pa tudi zaščito pred vsemi oblikami diskriminacije.
Različne zanimivosti in zmote o pravici do zdravja
- Mednarodne definicije poudarjajo, da zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč stanje popolne fizične, psihične in družbene dobrobiti!
- Raziskave WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) ocenjujejo, da bi bilo na svetu 100 milijonov več žensk, če bi oba spola imela enak dostop do zdravstvenih storitev in hrane.
- 5 odstotkov svetovne populacije, ki razpolaga z največjim premoženjem, na osebo porabi 4500-krat več kot 20 odstotkov najrevnejših.
- 75 odstotkov svetovne populacije živi v državah v razvoju in ta odstotek predstavlja samo 8 odstotkov svetovnega trga z zdravili.
- Tretjina svetovnega prebivalstva nima dostopa do nujno potrebnih zdravil.
- Bolj kot količina sredstev na prebivalca na dolžino in kakovost življenja vpliva zdravstvena infrastruktura: ZDA in Kuba imata praktično enako povprečno življenjsko dobo (77 let), čeprav Kuba za zdravje nameni le eno petindvajsetino (!) sredstev ZDA – hkrati pa je kubansko razmerje med zdravniki in pacienti najbolj optimalno na svetu.
- Beli Američani v povprečju dočakajo 76,8, Afroameričani pa 6 let manj.
- Podatki GHO (Global Health Observatory) kažejo, da v urbanih predelih na 1000 otrok do petega leta starosti umre 69, v ruralnih pa kar 88.
- Kontracepcijo uporablja le 16 odstotkov žensk brez formalne izobrazbe. Med tistimi, ki končajo vsaj srednjo šolo, se ta odstotek zviša na 34.
- Kar 70 odstotkov vseh ljudi, ki so leta 2011 umrli zaradi posledic aidsa, je živelo v podsaharski Afriki.
- Leta 2001 so duševnemu zdravju dežele v razvoju namenile manj kot 1 odstotek celotnega zdravstvenega proračuna.
Povezava pravice z ostalimi človekovimi pravicami
Pravica do zdravja je najprej seveda neodtujljivo povezana s pravico do hrane in pitne vode, pa tudi s pravico do bivališča, zdravega delovnega okolja, do zasebnosti, zadovoljivih okoljskih standardov in izobraževanja o primernih zdravstvenih standardih. Vsem pripada enaka obravnava ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino. Za bolj ranljive paciente (otroci, duševno bolni, in druge ogrožene skupine) mora biti poskrbljeno še z dodatnimi ukrepi.Pridruži se našim aktivnostim in spoznaj, kako lahko mladi sami vplivamo na izvrševanje naših pravic!
